Test Wilson loparjev 2016

Wilson Pro Staff 97S

Lopar, s katerim  igra Grigor Dimitrov, krasno zapolnjuje vrzel med lažjim, 315 gramskim modelom in »Rogerjevo 340 gramsko zverjo« v novi liniji Pro Staffov. 97S namreč tehta zelo znosnih 310 gramov, a ga posebno težišče, ki je povsem izenačeno v zgornjem in spodnjem delu loparja, dela tako kompaktnega, s tako silovito prodornostjo skozi žogico, da se začneš glasno smejati od navdušenja, kaj vse lopar proizvaja tako rekoč »sam od sebe«! A pozor! Tehnika in fizika morata biti na zelo visokem nivoju. Lopar bo najbolj ustrezal dobrim tekmovalcem in odličnim rekreativcem, ki so sposobni hitro in konstantno spravljati v gibanje skoraj 340 gramov »swingweighta«! To nikakor ni lopar za tiste, ki bi radi »porivali« žogo in se v vsaki točki spravljali v dolge izmenjave. Lopar bo najbolj ustrezal igralcem, ki igrajo hitro, odločno, napadalno in gredo agresivno v vsako žogo, hkrati pa so dovolj močni, da to lahko počno iz dneva v dan, iz igre v igro in iz tekme v tekmo. Tem izbrancem pa se bo zagotovo smejalo, koliko energije, mase in rotacije da lopar vsaki dobro udarjeni žogici. Posebna razporeditev strun (18x17) namreč nudi zelo dobro odbojnost ob odlični kontroli, silovit pospešek glave pa omogoča izjemne rotacije žogice, tako globoke spine kot izrazito nizke in ostre slajze. Lopar za velike fante, ki jim 315 gramski model ne nudi dovolj čvrstosti in prodornosti, hkrati pa imajo veliko občutka za žogico in igrajo raznovrsten, agresiven tenis. Resnično sodobna klasika!

Burn FST 95

Z novo linijo Burnov Wilsonovi okvirji loparjev malce spominjajo na Yonexovo V Core Tour serijo, s katero želijo povečati aerodinamiko, a hkrati ohraniti čvrstost okvirjev. Tudi oblika glave spominja na Yonexovo »isometrijo«, s katero večajo idealno točko zadetka. S temi loparji Wilson več kot očitno poskuša klasične »midsize« loparje prilagoditi zahtevam sodobne teniške igre. Glavna značilnost 320 gramske verzije s 95 inčno glavo je izrazita kontrola, za dobro odbojnost, ki jo obljublja odprta razporeditev strun (16x19), pa bi bilo vseeno treba skrbno izbrati tip strune in primerno napetost. Izjemno privlačna barvna shema loparja navduši, nekoliko manj pa težišče. Od vseh loparjev na testu smo imeli s tem še največ težav oziroma bi zanj potrebovali največ časa, da se ga navadimo in da se nam dobro usede v roko. Tudi ta, dokaj trd lopar, bo primeren za zelo dobre in redne igralce tenisa, ki imajo radi manjše glave loparja, igrajo agresivno in iščejo predvsem kontrolo.

Burn FST 99

4 inče večja glava in 10 gramov manjša statična teža, 2 struni več (18x19), a povsem drug lopar! Najbolj bo všeč dobrim igralcem, ki točko radi gradijo iz osnovne črte. Zelo dobra odbojnost ob odlični kontroli omogoča bistveno lažje konstantno pošiljanje dolgih, ravnih in rotiranih žog iz enega kota v drugega, nekaj nižja statična teža in drugačno, bolj v ročaj pomaknjeno težišče ter še malenkost večja idealna točka zadetka pa nam pomagajo, da to lahko počnemo dlje časa in točke gradimo nekoliko bolj konservativno – tekmovalno usmerjeni igralci temu radi rečejo tudi »pametno«! Seveda tudi z zaključkom na mreži, kjer se lopar prav tako izkaže za stabilnega in prijetno odzivnega. FST 99 je po občutku tudi precej mehkejši ob FST 95 ter zato primeren za širši krog igralcev.

Ultra 97

Zdi se, da lopar kljub modifikacijam izhaja iz serije Juice in spada med loparje iz kroga Babolatovega Pure Drivea, torej širok okvir (25 mm), odprta razporeditev strun (16x19), nudi dovolj čvrstoti, moči in stabilnosti s svojimi 310 grami, a ob 97 inčni glavi omogoča še vedno zavidljivo raven kontrole in posledično kar močno udrihanje po žogici. Lopar je okreten in precej enostaven za igranja, saj zaradi širokega in nekoliko tršega okvirja nudi veliko moči, omogoča dobre rotacije, hkrati pa je še vedno udoben (pena za dušenje vibracij v ročaju) in odpušča veliko napak. Krog igralcev, ki bodo v tem loparju našli svojega zaveznika v težkih trenutkih na igrišču, je še širši.

Ultra 100

Kot je pričakovati, je lopar iz te serije testnih najlažji za rokovanje in tudi zaradi udobnosti nagovarja najširši krog tenisačev. Lahek in okreten, z veliko glavo, konkretno idealno točko zadetka in še malenkost širšim profilom (26 mm) ter še bolj odprto razporeditvijo strun je zelo primeren za klubski nivo rekreativnega tenisa. Zahtevnejši in fizično močnejši igralci si bodo verjetno želeli nekoliko več mase v vsaki žogici in bodo posledično celo preveč silovito udarjali, a mlajši tekmovalci in tekmovalke ter dobre rekreativke bodo v njem našli/e obilico pomoči, ki jim bo prišla še kako prav v napadalnih in obrambnih situacijah ter v zaključkih napornih tekem.